Hrana ni za smeti – je za ljudi

Zakaj si želim, da imamo Too Good To Go tudi v Sloveniji

Vsakič, ko v trgovini vidim koš za odpadke poln kruha, zelenjave ali jogurtov z današnjim datumom, me stisne pri srcu. Ker vem, da bi ta hrana lahko bila večerja za nekoga, ki si je danes ne more privoščiti.

Slišala sem za rešitev, ki jo uporablja 17 držav, kot so Belgija, Nemčija, Francija in Hrvaška. Imenuje se Too Good To Go.

Kaj je Too Good To Go?

Too Good To Go je aplikacija, ki povezuje trgovine, pekarne, restavracije in ljudi, ki si želijo reševati hrano pred tem, da bi končala v smeteh.Ponujajo tako imenovane “magične pakete” – neprodana, a še popolnoma užitna živila, ki jih uporabniki lahko kupijo po simbolični ceni, npr. 2 eur.

Že deluje v več kot 17 državah.Rešili so več kot 300 milijonov obrokov. Aplikacijo uporablja več kot 80 milijonov ljudi.

In zdaj se sprašujem ... Zakaj tega še nimamo v Sloveniji?

Dejstva, ki jih ne smemo ignorirati

• V Sloveniji vsak posameznik povprečno zavrže 68 kg hrane letno.

• 264.000 ljudi (12,7 % prebivalcev) je živelo z dohodki pod pragom tveganja revščine .

• Vsak dan se na tonah hrane izteče rok trajanja, čeprav bi bila še uporabna.

• 287.000 ljudi (13,7 % prebivalcev) je bilo izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, kar vključuje revščino, materialno prikrajšanost in nizko delovno intenzivnost .

• 41.000 ljudi je bilo resno materialno in socialno prikrajšanih, kar pomeni, da si niso mogli privoščiti vsaj sedmih od 13 osnovnih življenjskih potrebščin .

  
  

Posebej ranljive skupine

• Enostarševske družine: Tveganje revščine je pri teh gospodinjstvih doseglo 30 %, kar je skoraj za 5 odstotnih točk več kot leto prej .

• Starejši od 65 let: Kar 14,2 % jih je dolgotrajno živelo pod pragom revščine, pri čemer so ženske bolj ogrožene kot moški .

• 
  

To ni le okoljski problem. To je tudi moralni izziv naše družbe.

Kaj bi Too Good To Go prinesel Sloveniji?

✅ Manj zavržene hrane.

✅ Priložnost za trgovine in gostince, da postanejo del rešitve.

✅ Večja dostopnost hrane za ljudi, ki štejejo vsak evro.

✅ Gradnja trajnostne, odgovorne blagovne znamke.

In kar je meni najpomembnejše: občutek, da kot družba nekaj naredimo prav in si med sabo pomagamo.

Kako koncept deluje?

Na koncu dneva imajo mnogi gostinci in trgovci presežke hrane – obroke, kruh, pecivo, sendviče ipd. Namesto da jih zavržejo, jih v aplikaciji ponudijo kot “čarobne vrečke” (magic bags). Uporabnik jih rezervira, plača manj kot polovico cene – in pride iskat ob določenem času.

Kje začeti?

Ne potrebujemo čudeža. Potrebujemo samo voljo. Zato pišem to objavo in zato se obračam na trgovine, gostince, pekarne in vse, ki imate srce na pravem mestu.

Kako stopiti v stik z ekipo Too Good To Go

1. Izpolnite obrazec za partnerje na uradni spletni strani Too Good To Go je na voljo obrazec za podjetja, ki želijo postati partnerji. V obrazcu TUKAJ navedeš podatke o svojem podjetju, lokaciji in interesu za sodelovanje.

2. Pošljite e-pošto - za dodatne informacije ali vprašanja lahko pišete na uradni e-poštni naslov:

   • info@toogoodtogo.co.uk 

   • info_us@toogoodtogo.com  

Predlog za slovenske trgovine in restavracije

Če pa se trgovine ali restavracije ne želijo neposredno povezati z aplikacijo Too Good To Go, imam še en predlog. Lahko preprosto dodajo možnost reševanja neprodane hrane v svojih lastnih aplikacijah ali spletnih straneh. Na ta način bi lahko ustvarili podoben sistem, kjer bi kupci lahko po nižjih cenah prevzeli neprodano hrano, ki bi sicer končala v smeteh.

To je zgolj moj predlog, in želim poudariti, da ne sodelujem z aplikacijo Too Good To Go in ne prejemam nobenih finančnih koristi. Moje edino poslanstvo je ozaveščanje o pomembnosti zmanjšanja zavržene hrane in pomaganje tistim, ki so v stiski. Verjamem, da lahko podjetja z malimi koraki naredijo ogromno spremembo v družbi in okolju.

Pomagajmo si med seboj.

Zakaj je to dobra ideja za vas?

• Manj zavržene hrane = nižji stroški odvoza, boljši občutek.

• Večja prepoznavnost – preko aplikacije vas odkrijejo tudi novi kupci.

• Trajnostna podoba – sodelovanje pokaže, da vam je mar za okolje.

• Nič dodatnega dela – pripravite le to, kar bi sicer zavrgli.

• Povečate izkoristek – kar je ostalo, vseeno ustvarja prihodek.

  
  

Zakaj zdaj?

• Zavržena hrana je družbeni problem – ljudje si želijo sprememb.

• Kupci iščejo cenovno dostopne obroke – še posebej v času inflacije.

• Vaša stranka je okoljsko ozaveščena – trajnostni pristopi ji pomenijo veliko.

• V tujini že deluje – v Belgiji, Nemčiji, Franciji in na Hrvaškem.

  
  

Slovenija potrebuje svojo verzijo – in prav vi ste lahko med prvimi ponudniki.